Ljubljanske prireditve

Ljubljana je mesto kulture, ki se med ostalim ponaša z eno najstarejših filharmonij na svetu. Vsako leto se v mestu zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev - tako vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih kot tudi alternativnih in avantgardnih dogodkov – med katerimi je vredno posebej omeniti 14 mednarodnih festivalov.

Povezave

• Koledar prireditev
• Organizatorji prireditev
• Tradicionalni festivali

• Pustni karneval (pustna sobota)

  

  Vsako leto se na pustno soboto povorka pustnih mask napoti od Krekovega trga proti Ciril Metodovemu trgu in Stritarjevi ulici do Prešernovega trga. V Ljubljani se na pustni dan ne našemijo le otroci in odrasli, temveč nekateri v pustne maske oblečejo tudi svoje hišne ljubljenčke.

  V sprevodu sodelujejo mažoretke, osnovnošolci, skupine iz sosednje Hrvaške, pihalna godba, pa skupine mask, prirejene na aktualno politično dogajanje v svetu in doma. V povorki lahko vidite tudi izjemne slovenske etnografske maske kot so ptujski kurenti, orači, pokači, cerkljanski laufarji, šenčurski godlarji in ljubljanski morostarji.

• Pozdrav pomladi (11. marec)

  

  Na Gregorjevo, slovanski praznik prihoda pomladi, se na Gradaščici ob Eiprovi ulici v Ljubljani dogaja ena najlepših evropskih prireditev za otroke. S Pozdravom pomladi otroci obujajo star običaj, ko so obrtniki po vodi spuščali lesene cokle z gorečimi svečkami in tako proslavljali dneve, ko pri svojem delu ne bodo več potrebovali luči – po julijanskem koledarju se pomlad začenja prav na Gregorjevo, 12. marca.

  Otroci na ta dan z velikim navdušenjem spuščajo po Gradaščici doma narejene "Gregorčke." S svečkami na ladjicah pomagajo soncu, da prežene zimo. Flota osvetljenih plovilc je vsako leto daljša, vsako ladjico pa lovilci pred "zaplutjem" v Ljubljanico ujamejo in vrnejo malemu lastniku.

• Maturantska parada (maj)

  
  Sredi maja, na zadnji šolski dan, na tisoče slovenskih maturantov zapleše četvorko, največji sinhroni ples na svetu. Vsako leto podrejo rekord v udeležbi in se vpišejo v Guinnesovo knjigo rekordov. Poleg sproščene mladine in popularne glasbe boste uživali tudi v svojevrstnem doživetju za promet popolnoma zaprtega mestnega središča...

• Ana Desetnica (junij)

  
  Ana Desetnica (stara že več kot deset let!) je najbolj uveljavljen mednarodni festival uličnega gledališča. Vrhunski avtorji kot tudi neznani, a zanimivi ulični artisti poskrbijo, da je mesto konec junija/začetek julija zelo živahno in zelo drugačno. Brez gledalcev ni predstave, ker ti morajo sodelovati.

• Promenadni koncerti (poleti)

  
  Pravo revijo slovenskih zvokov lahko doživite v dopoldnevih poletnih nedelj na Jakopičem sprehajališču. Tivolske promenade izvaja 10 do 15 pihalnih glasbenikov. Repertoar zajema najpopularnejše slovenske narodne in narodno zabavne skladbe. Opazili boste tudi zanimive sprehajalce - meščane, v oblekah različnih zgodovinskih obdobij.

• Noči v Stari Ljubljani (avgust)

  

  Ko združite glasbo in ambient s toplim poletnim večerom, dobite Noči v Stari Ljubljani, tradicionalno kulturno-umetniško-družabno prireditev, ki jo snuje Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra in se odvija zadnji teden v avgustu.

  Prireditve se odvijajo na številnih manjših prizoriščih po Ljubljani, ki jih organizatorji poskušajo čimbolj nevsiljivo umestiti v občutljivo okolje starega mestnega jedra. Program obsega od klasike do popularnejših vsebin, etna, jazza, šansonov, filmske glasbe, muzikalov, operet, swinga ter slovenskih glasbenih legend. Poleg glasbenikov se tu razdajajo še gledališčniki, plesalci, pesniki in pisatelji in folklorne skupine.

• Sablja, ščit in krača (september)

  
  Prireditev Srednjeveški dan, ki na septembrski vikend poteka na dvorišču Ljubljanskega gradu in v drevoredu, predstavlja nekaj utrinkov iz slovenske bogate srednjeveške dediščine. Obiskovalci se seznanijo z deželnim glavarjem, ki gosti številno »jaro gospodo«, viteze dežele Kranjske, konjenike in bobnarje ter metalce zastav iz Slovenije in sosednjih držav. Prisotni so tudi kovalci denarja, pisarji, orožarji, kletarji, grajske dekle in hlapci ter grajske gospe.

• Ljubljanski maraton (oktober)

  
  Ljubljanski maraton je pravi slovenski tekaški praznik, ki se ga udeležuje že prek 10.000 tekačev iz 35 držav. Na zadnjo oktobrsko nedeljo vsa ta množica s svojim tekaškim tempom in globokim dihanjem namesto avtomobilskega hrupa in izpušnih plinov preplavi ljubljanske ulice in bližnjo okolico Ljubljane. Tečejo vsi: predšolskimi otroci in osnovnošolci, študenti in upokojenci, rekreativci in vrhunski maratonci. Najmlajši udeleženec je bil star eno leto, najstarejši veteran pa preko osemdeset.

• Ljubljanska vinska pot (november)

  
  Na Martinovo soboto v novembru Ljubljana praznuje praznik vinarjev, ki se jim mošt spreminja v vino. Z nakupom kozarčka s posebno vinsko oznako se lahko začne pokušina vin, ki poteka po stojnicah na Cankarjevem nabrežju do Čevljarskega mostu in Dvornega trga, po Knafljevemem prehodu in na Prešernovem trgu ob spremljavi glasbe.

• Ljudje, prižgimo luč! (3. december)

  

  Ljubljanski praznični december se prične na dan rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 3. decembra s svečko v roki množica Ljubljančanov pričakuje trenutek, ko ljubljanski župan prižge vse lučke praznične novoletne okrasitve Ljubljane.

  Od takrat dalje lahko kupujejo praznična darila na Miklavževem sejmu, si ogledajo Miklavžev sprevod s parkelni in angelčki, pridejo na brezplačni božični koncert duhovne glasbe pred Mestno hišo, doživijo Pravljično mesto in sprevod Dedka Mraza in silvestrujejo na več odrih za mlade, malce starejše in ljubitelje jazza. Praznični december se, kar je ljubljanska posebnost, vsako leto podaljša še v januar, ko se staro leto dokončno pokoplje z zaključnim koncertom prazničnih prireditev.

• Ljubljanski liki

  

  Ljubljanska posebnost je skupina ljudi, ki nikakor niso to, za kar se izdajajo, srečanje z njimi pa Ljubljančanom in obiskovalcem polepša poletni dan. Najprej so to prijazni zmajčki pomagajčki, simpatični animatorji, ki krožijo po mestu, pomagajo starejšim ljudem pri prehodu ceste ali vstopu na avtobus ali postrežejo z informacijami.

  Mimo se lahko pripelje ljubljanski poštar originalni uniformi, povzeti po fotografiji predhodnika iz leta 1860 ter starinskim triciklom, ki se bo rad pridružil pri odkrivanju Ljubljane in se pogovoril. Tega pa ni za pričakovati od živega kipa Plečnika pred Mestno hišo, ki pritegne z zamišljenim pogledom in z zanj značilnim, elegantnim, estetskim in minimalističnim, pedantno urejenim oblačilom.

  Je pa toliko bolj zgovorna gospa v ljubljanski noši, ki ob sobotah točno opoldne povabi na voden ogled Mestne hiše. Da ste v "beli" Ljubljani, vas bo opozoril par lepo oblečenih "pobiralčkov" smeti, ki s posebno "pobiralko" elegantno pobirajo smeti z ljubljanskih ulic.